»Česar ne veš, ne boli«

Danes ljudje na družbenih omrežjih porabimo povprečno že dve uri in pol, uporaba pa še vedno narašča in bo kmalu prehitela uporabo vseh drugih klasičnih medijev. Toda v komunikacijskih strategijah organizacij so družbena omrežja še vedno pogosto na stranskem tiru. Zakaj?

Družbena omrežja v vzponu, organizacije pa ostajajo zadržane

V zadnjih letih je digitalna transformacija neizogibno vplivala na komunikacijsko industrijo. Medtem ko se je poraba medijskih vsebin spreminjala in se vedno več ljudi obrača na družbena omrežja za informacije, pa so organizacije še vedno previdne pri vlaganju v te kanale. To je razvidno iz naše analize, ki je pokazala, da se profesionalni komunikatorji pri komuniciranju z deležniki večinoma zanašajo na televizijo, novičarske portale in tisk. Družbena omrežja so se uvrstila na predzadnje mesto, le pred radiem. Ne moremo jim zameriti, delo s klasičnimi mediji je namreč jasno in transparentno, medtem ko je na družbenih zgodba precej drugačna: spreminjajoča se pravila, anonimnost avtorjev, razpršenost vsebin ...

To so ključni razlogi, zaradi katerih se mnogo komunikatorjev z družbenimi omrežji še ne ukvarja sistematično. Nekateri celo pravijo, da tisto, česar ne veš, ne boli. Pa je to res dobra strategija za učinkovito, proaktivno komuniciranje preko družbenih omrežij?

Vse se začne pri spremljanju

Zaradi razpršenosti, obsega in nenehnega nastajanja novih vsebin je družbena omrežja zelo težko spremljati. Prav spremljanje pa je prvi korak k dobremu načrtovanju komunikacij preko družbenih omrežij. Tako kot imamo storitve klipinga, s pomočjo katerega organizacije zelo dobro vedo, kaj se o njih poroča v klasičnih medijih, imamo na področju družbenih omrežij storitev tako imenovanega družbenega poslušanja.

V Sloveniji je tovrstna storitev že na voljo pod imenom Babl. Za kaj gre? »Obstaja veliko orodij družbenega poslušanja, ki pa niso prijazna naročnikom – ti dobijo ogromne količine informacij, iz katerih je težko izluščiti relevantne. Pri Bablu pa to naredijo uredniki in naročnikom vsako jutro dostavimo pregled objav, ki so res bistvene za njihovo delo, s tem jim skrajšamo čas odziva in jim zelo zmanjšamo kompleksnost prebijanja skozi družbena omrežja,« pojasnjuje Tjaša Mušič, vodja storitve Babl.

Kako lahko družbeno poslušanje pomaga vaši organizaciji

Tjaša Mušič navaja različne primere, kako je Babl pomagal organizacijam v kritičnih trenutkih. »Med naročniki smo imeli organizacije, ki so s pomočjo Babla v kriznem primeru aktivno obrnile tok razprav na platformi X in nevtralizirale oziroma objektivizirale emocionalno zelo nabite objave. Mnogo naročnikov s pomočjo Babla spremlja aktivnosti konkurence in so zato lahko bolj uspešni pri oblikovanju svojih sporočil na družbenih omrežjih. Nekateri naročniki so s pomočjo Babla prišli do informacij, kateri avtorji veliko pišejo o njih, in so z njimi začeli bolj sistematično komunicirati, odkrili so svoje neformalne vplivneže.«

Babl je uporaben za čisto vsako organizacijo, ki komunicira preko družbenih omrežij, preizkusite ga preprosto s prijavo na brezplačen preizkus.

Kaj pa prinaša prihodnost

V svetu, v katerem umetna inteligenca in družbena omrežja hitro spreminjajo krajino medijske industrije, si organizacije, ki želijo biti v stiku s časom in svojimi deležniki, ne morejo več privoščiti, da bi zaobšle družbena omrežja. Napredne tehnologije, orodja in storitve, kot je v Sloveniji Babl, jim te korake lahko olajšajo in zmanjšajo tveganja, predvsem pa jim pomagajo pridobiti dragoceno konkurenčno prednost.